Comemoração da comunidade eslovena no Rio de Janeiro – 07/Junho/2014

by

Primeira comemoração oficial da comunidade eslovena do Rio de Janeiro, com a presença da Embaixadora Milena Šmit.

Agradecemos muito a organização feita pela Anja Mrak, que fez com que essa comemoração acontecesse.

Slomšek in Slovenci

Strokovnjaka za našo zgodovino sta zapisala: “Slomšek kot duhovnik in škof zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu” (dr. F. Kidrič, NE IV, 245; SBL – X, 379). Slomšek je “svetla zvezda, ki nam je svetila in kazala pot, po kateri naj hodimo, da rešimo narod iz tujih spon in mu pripravimo srečno bodočnost” (Vošnjak I, 131; SBL – 379). Kaj je Slomšek storil za slovenski narod, da je dobil tako oceno in priznanje?

  1. Leta 1859 je prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. S tem preroškim dejanjem je omogočil 200.000 Slovencem na levi strani Drave, da so ohranili svoj jezik, vero, kulturo, skratka dom in rod. S tem dejanjem je po Božji previdnosti že takrat postavil mejnike severne meje tako močno in globoko, da jih nista mogli izruvati niti prva niti druga svetovna vojna. S tem dejanjem je tudi posredno vplival na dokončno priključitev Prekmurja k Sloveniji leta 1919. Dejstvo je, da se general Rudolf Maister ne bi imel za kaj boriti, če Slomšek ne bi 60 let prej prenesel škofijski sedež v Maribor.
  2. Leta 1852 je s svojimi somišljeniki ustanovil Mohorjevo družbo, ki je najstarejša slovenska književna ustanova. Z milijonskimi nakladami svojih knjig je naučila Slovence ne samo brati in pisati, marveč tudi moliti in peti. Utrjevala je narodno zavest in širila obzorja duha in srca. Našega kmeta je naučila naprednega kmetijstva, živinoreje, kletarstva, čebelarstva, varčevanja in mu kazala pot k napredku. Slovenskega človeka je učila zemljepisa domačih in tujih dežel, domače in svetovne zgodovine. Učila ga je ljubiti svojo domovino in si prizadevati za njeno neodvisnost.
  3. Kot ljubitelj slovenskega jezika je že kot bogoslovec in pozneje kot spiritual v celovškem bogoslovju poučeval duhovniške kandidate v slovenskem jeziku. V duhu Slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda se je držal načela: K slovenskemu človeku mora priti duhovnik s slovenskim jezikom, da krščanska vera ne bo nekaj tujega in vsiljenega, marveč nekaj domačega. V tem duhu moramo razumeti njegovo vodilo “Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike”
  4. Slovenski pedagogi in strokovnjaki za šolstvo imajo Slomška za “ustanovitelja in utemeljitelja slovenske ljudske šole”. Poleg številnih učbenikov, ki jih je sam sestavil ali pomagal sestavljati, poleg njegovega pedagoškega priročnika “Blaže in Nežica v nedeljski šoli”, potrjuje to resnico dejstvo, da je pred Slomškom bilo na teritoriju lavantinske škofije samo 45 rednih in 23 nedeljskih šol. Po letu 1846, ko je on prevzel vodstvo lavantinske škofije, je bilo na istem področju 155 rednih in 109 nedeljskih šol.
  5. S številnimi mladinskimi spisi zavzema Slomšek mesto ustanovitelja slovenskega mladinskega slovstva, zavedajoč se načela: Kdor dela za mladino, dela za prihodnost naroda in Cerkve!
  6. Pri vsem tem ne moremo iti mimo njegovih pesmi, ki jih slovenski narod presaja iz roda v rod. Mnoge Slomškove pesmi so ponarodele, kar pomeni, da jih je ljudstvo sprejelo v svojo last.
  7. Krona vsega Slomškovega življenja in dela pa je njegova svetost. Z njegovo beatifikacijo dobiva slovenski narod iz svojih vrst prvega svetnika, uradno razglašenega pred vesoljno sveto Cerkvijo. Priznanje Slomškove svetosti je hkrati tudi priznanje narodove svetosti, saj se prav po svetnikih razodevajo korenine posameznega naroda, njegove duhovne, verske, moralne in narodnostne vrednote.

Dr. Franc Kramberger
mariborski škof

Slomšek e os eslovenos

Especialistas em nossa história escreveram: “Slomšek como sacerdote e bispo ocupa o primeiro lugar na história eslovena após Cirilo e Metódio” (Dr. F. Kidrič, NE IV, 245, SBL – X, 379). Slomšek “estrela brilhante que ilumina-nos e mostrou o caminho no qual andar, para salvarmos a nação das algemas estrangeiras e lhe prepararmos um futuro feliz” (Vošnjak I, 131; SBL – 379). O que Slomšek fez para a nação eslovena, para receber essa avaliação e reconhecimento?

  1. Em 1859, mudou a sede episcopal de Lavant de St. Andraž na Caríntia para Maribor. Com este ato profético permitiu 200.000 eslovenos no lado esquerdo do (rio) Drava manter a sua língua, religião, cultura, em suma, o lar e a geração. Esta ação é providência de Deus, ele já então colocou um marco na fronteira norte tão forte e profundo que não podiam extirpar nem a Primeira nem a Segunda Guerra Mundial. Com esta ação influenciou também indiretamente para a incorporação final (da região de) Prekmurje pela Eslovênia em 1919. O fato é que o general Rudolf Maister não teria tido de lutar (pela região junto à Eslovênia), se Slomšek não tivesse 60 anos antes transferido a sede episcopal para Maribor.
  2. Em 1852, fundou com seus partidários (co-pensadores) a Sociedade de Mohor, a mais antiga instituição literária eslovena. Com milhões de cópias de livros, esta ensinou os eslovenos não apenas ler e escrever, mas também rezar e cantar. Ela consolidou a consciência nacional e expandiu os horizontes da mente e do coração. Ao nosso agricultor ensinou agricultura avançada, pecuária, vinicultura, apicultura, economia e lhe apontou o caminho para o progresso. Ao homem esloveno ensinou geografia nacional e países estrangeiros, a história nacional e mundial. Ela o ensinou a amar a sua pátria e se empenhar por sua independência.
  3. Como um amante da língua eslovena (Slomšek) já é enquanto seminarista (teólogo) e depois como “(diretor) espiritual” no seminário (teológico) de Klagenfurt (atual Áustria) ensinou em língua eslovena aos candidatos ao presbitério (a ser padre). No espírito dos Apóstolos dos eslavos, S. Cirilo e S. Metódio, realizou com o princípio: Ao homem esloveno deve vir padre com língua eslovena, (já) que a fé cristã não é algo estranho e forçado, mas algo familiar. Neste espírito, nós precisamos entender a sua orientação “a santa religião seja para vós luz, e a língua materna a chave para a salvação da cultura nacional”.
  4. Professores e profissionais eslovenos da educação têm Slomšek o “fundador e justificador da escola popular eslovena”. Além de vários livros, que ele próprio redigiu ou ajudou a redigir, além de seu manual de ensino “Bem-aventurado e Nežica na escola dominical”, confirma a verdade desse dado, de que antes que Slomšek se encontrou no território da Diocese de Lavant apenas 45 escolas regulares e 23 escolas dominicais. Depois de 1846, quando ele assumiu a liderança da Diocese de  Lavant, na mesma área  houve 155 escolas regulares e 109 escolas dominicais.
  5. Com numerosos escritos de juventude, atesta para Slomšek o posto de fundador da literatura juvenil eslovena, reconhecendo o princípio: Aquele que trabalha para a juventude, trabalha para o futuro da nação e da Igreja!
  6. Em tudo isso, não podemos ir além (sem) seus poemas, que o povo esloveno passou de geração em geração. Muitas canções de Slomšek são populares, o que significa que acolhidas pelas pessoas em sua propriedade.
  7. A coroa (o cerne) de toda a vida e trabalho de Slomšek é sua santidade. Com sua beatificação recebe a nação eslovena de si (de suas raízes) o primeiro santo formalmente declarado para a Santa Igreja universal. Reconhecimento da santidade de Slomšek é também um reconhecimento da santidade da nação, é também revelar santidade nas raízes da nação, seus valores espirituais, religiosos, morais e étnicos.

Franc Kramberger
(Anterior) bispo de Maribor

Deixe um comentário

Este site utiliza o Akismet para reduzir spam. Saiba como seus dados em comentários são processados.